Pred zahodnimi zavezniki nova težka preizkušnja

Zahodni zavezniki, ki skušajo zagotoviti varen ladijski promet skozi Hormuško ožino, se soočajo z neprijetno lekcijo iz preteklosti, ko se je podoben poskus v Rdečem morju po letih prizadevanj in visokih stroških izjalovil proti jemenskim hutijevcem.

Izkušnja iz Rdečega morja – štiri potopljene ladje, več kot milijarda dolarjev porabljenega orožja in pomorska pot, ki se ji pomorščaki še vedno večinoma izogibajo – zdaj meče senco na še zahtevnejšo Hormuško ožino, poroča agencija Reuters. Po tej ključni pomorski poti poteka približno petina svetovne oskrbe z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom, trenutno pa jo blokira Iran, ki je bistveno močnejši nasprotnik od hutijevcev.

Napetosti so že povzročile rast cen nafte in motnje v dobavi energentov. Če ožina ne bo znova odprta, bi se razmere lahko še zaostrile, kar bi vplivalo na cene energije, hrane in drugih izdelkov po svetu. "Za Hormuško ožino ni nadomestila," je po poročanju agencije opozoril izvršni direktor Kuwait Petroleum Sheikh Nawaf Saud Al-Sabah.

Člani Varnostnega sveta ZN so v torek razpravljali o možnih ukrepih za zaščito ožine, nekatere države, med njimi Bahrajn, pa zagovarjajo tudi uporabo "vseh potrebnih sredstev", kar bi lahko vključevalo vojaško posredovanje.

Strokovnjaki, ki so spregovorili za agencijo Reuters, opozarjajo, da je zaščita plovil v Hormuški ožini bistveno zahtevnejša kot v Rdečem morju. Iran ima namreč naprednejše vojaške zmogljivosti od hutijevcev, vključno s poceni droni, podvodnimi minami in raketami, ter neposreden dostop do ozkega morskega prehoda.

Razmere predstavljajo tudi velik politični izziv za ameriškega predsednika Donalda Trumpa, saj rast cen goriv povečuje pritisk pred volitvami. Analitiki ocenjujejo, da se cene energije ne bodo bistveno umirile, dokler se pomorska pot ne odpre.

Trump glede vloge ZDA ni podal jasnega odgovora. Sprva je dejal, da bi ameriška mornarica lahko spremljala ladje, kasneje pa, da bi morale pobudo prevzeti druge države. Iran medtem večino ladij blokira že od začetka skupnih ameriško-izraelskih napadov 28. februarja in razmišlja tudi o uvedbi pristojbin za plovbo skozi ožino, navaja Reuters.

Zahtevnejše razmere, kot so bile v Rdečem morju

Ameriška misija za zaščito ladijskega prometa v Rdečem morju se je začela decembra 2023, evropske države pa so se ji pridružile nekaj mesecev pozneje. Čeprav so zavezniki sestrelili na stotine dronov in raket, so hutijevci med letoma 2024 in 2025 potopili štiri ladje. Mornarji se poti, po kateri je nekoč potekalo 12 odstotkov svetovne trgovine, zdaj večinoma izogibajo in plujejo okoli Afriškega roga. Kot je za Reuters dejal pomorski analitik Joshua Tallis, je šlo za taktično in operativno zmago, a strateško neodločen izid, če ne celo poraz.

Razmere v Hormuški ožini pa so še zahtevnejše. Območje tveganja je petkrat večje kot v Rdečem morju, Iran pa ima kot organizirana vojska bistveno naprednejše zmogljivosti. Po ocenah strokovnjakov bi bilo za spremstvo ladij potrebnih več velikih vojaških ladij, ob podpori letal, dronov in helikopterjev, saj omejen prostor otežuje manevriranje. Poseben izziv predstavljajo droni, mine in z eksplozivom opremljena plovila, ki se lahko pomešajo z običajnim prometom.

Analitiki ocenjujejo, da ima iranska revolucionarna garda zaloge orožja razpršene vzdolž dolge in razgibane obale, od koder lahko napade izvede zelo hitro. Dodatno nevarnost predstavljajo pomorske mine in majhne podmornice, s katerimi se zavezniki v Rdečem morju niso soočali.

Po ocenah strokovnjakov bi kombinacija odstranjevanja podvodnih min, vojaškega spremstva in zračnega nadzora lahko postopno omogočila vnovično odprtje poti, vendar bi lahko takšna operacija trajala več mesecev, še navaja Reuters.